SONDIRANJE OMETOV IN BELEŽEV TER SNEMANJE ORIGINALNIH POSLIKAV V KAPELICI V LITIJI

OPIS POSEGA:

V Litiji je na parceli vulkanizerske delavnice ob Zasavski cesti desetletja samevala pozabljena kapelica. Ob gradnji bližnje ceste, se je okoliški teren zvišal in jo delno vkopal v zemljo. Zaradi nedostopnosti, slabega stanja in pomanjkanja informacij o njenem izvoru ni bila niti vpisana v register nepremične kulturne dediščine in ni imela podlage za varovanje. Zaradi neprimerne lokacije je bila konec leta 2017 predvidena za rušitev.

Ob ogledu, spomladi 2017, je ZVKDS  območna enota  Ljubljana, ugotovil izjemno slabo stanje njene celotne konstrukcije in ometov. V notranjosti so bile najdene mlajše preproste in slabo ohranjene poslikave v več plasteh. Jeseni 2017 sta Katja Pohl in Mitja Pergar (oba ZVKDS, OE Ljubljana) izvedla pregled stanja ter sondažno raziskavo opleskov in odkrila fragmente kvalitetne zgodnejše poslikave, nastanek kapelice pa umestila v obdobje med  1785 in 1807.

V tem času so se ob objektu začela gradbena dela, kar je izrazito pospešilo propadanje kapelice in poslikav. A izjemna želja po ohranitvi in posluh za  varovanje dediščine sta pripomogla k temu, da je lastnik odložil že predvideno rušitev objekta, Mestna skupnost Litija pa je finančno podprla konservatorsko-restavratorske posege.

Restavratorka Anja Urbanc je med obsežnimi sondažnimi raziskavami, izpod plasti beležev   razkrila kvalitetno poslikavo, izvedeno v tehniki slikanja na suh omet (a secco) z več naslikanimi prizori umeščenimi v naslikano arhitekturo. Na kupoli so bili upodobljeni  Sv. Florjan, Sv. Nikolaj, Sv. Anton Padovanski ter Sv. Cecilija. Pod slojem omenjene poslikave je bil nad vhodno odprtino odkrit napis z letnico 1835:

»Malanu u 1835mu letu,

K je blu dobro vinze p (…)

Voda pa meihna

De so mogli beli slap predreti.«

 Napis priča o bogati brodarski zgodovini Litije, ki je na tem področju dosegla največji razcvet ravno pred letom 1849, ko je mesto dobilo železnico. Beli Slap je bil namreč nevarni sistem brzic na reki Savi, ki je oteževal plovbo po reki. Vse do leta 1735, ko so ga prvič regulirali, so morali brodarji na tem odseku tovor raztovoriti in ga prenesti po kopnem.

Napis v kapelici je tako morda obeležil 100-letnico pomembnega dogodka  in pridobitve za Litijo ali pa je opominjal, da je bilo potrebno po morebitnih poplavah rečno strugo ponovno regulirati.

Kot omenjeno, je mesto že dobro desetletje po nastanku napisa dobilo železnico, brodarska dejavnost je s tem izgubila svoj pomen in do leta 1865 popolnoma zamrla.

Zaradi celovitosti in kakovosti poslikave  so se restavratorji odločili naslikane prizore in napis nad vhodno odprtino skupaj z originalnim ometom sneti z zidu in tako obvarovati pred uničenjem.

Postopek, ki je bil izveden decembra 2017,  je bil zaradi slabega dostopa do poslikav na obokani steni kupole izjemno zahteven, dodatno so ga oteževale še nizke zunanje temperature in visoka zračna vlažnost.