KRAJ / LOKACIJA: Vrzdenec pri Horjulu
OBJEKT: Cerkev sv. Kancijana
EŠD: 845
PREDMET (IME DELA): Pohod treh kraljev, kralj s spremstvom, fragment
AVTOR / DATACIJA: začetek 15. stoletja
TEHNIKA/MERE: Prava freska / V: 89,5 cm Š: 105,5 cm
LASTNIK IN UPRAVLJAVEC: Narodna galerija Ljubljana
NOSILEC NALOGE: ZVKDS, Restavratorski center, mag. Jelka Kuret
ZUNANJI SODELAVCI: Anja Urbanc
POJASNILO:
Projekt je bil izveden pod okriljem ZVKDS, Restavratorskega centra. Postopke opisane v nadaljevanju sem izvedla v času izvajanja izpopolnjevanja (za pristop k strokovnemu izpitu Ministrstva za kulturo RS), mentorica mag. Jelka Kuret.
-
- Močno poškodovana površina poslikave.
-
- Močno poškodovana površina poslikave.
-
- Močno poškodovana površina poslikave.
-
- Med delom.
-
- Med delom.
-
- Odstranjevanje nečistoč s lica poslikave.
-
- Utrjevanje.
-
- Med kitanjem razpok.
-
- Pokitane razpoke na površini poslikave
-
- Po končanem posegu.
OPIS PROJEKTA
Stensko poslikavo na južni steni glavne ladje podružnične cerkve Sv. Kancijana na Vrzdencu pri Horjulu je kmalu po letu 1400 (domnevno med letoma 1410 do 1420) naslikala t. i. goriška delavnica. Odkrita je bila poleti leta 1925, ko je restavrator Matej Sternen pod nadzorom konservatorja Franceta Steleta v eni izmed največjih akcij načrtnega odkrivana stenskih slik v slovenskih srednjeveških cerkvah Spomeniškega urada Ljubljana po prvi svetovni vojni preiskal glavno ladjo cerkve in odkril dve plasti poslikav, naslikani ena vrh druge.
Zaradi domnevno celovite ohranjenosti pomembne poslikave iz prve polovice 14. stoletja, se je konservator odločil za snemanje slabih sto let mlajše poslikave Pohoda in poklona Sv. Treh kraljev. Tako je restavrator Sternen poleti 1926 izvedel prvi postopek snemanja stenske poslikave na Slovenskem, ki se je po Steletovem mnenju »popolnoma posrečil«.
Večje kose snete poslikave, sprva hranjene v Narodnem muzeju, je leta 1958 restavriral restavrator Emil Pohl iz restavratorskega oddelka zavoda za spomeniško varstvo LRS. Omenjeni fragmenti so danes v hrambi Narodne galerije. Na manjših kosih poslikave, ki so v hrambi Filozofske fakultete, pa so med leti 2009 in 2011 restavratorsko-konservatorski postopek izvedli študenti zaključnih letnikov ALUO.
Ob prenovitvi stalne zbirke Narodne galerije bil na Oddelku za stensko slikarstvo ZVKDS RC izveden postopek konserviranja-restavriranja snetega fragmenta poslikave (inv. št. NG S 1261b), ki prikazuje tri svete kralje z darovi in del konja.
KONSERVATORSKO-RESTAVRATORSKI POSTOPEK
Fragment stenske slike je bil ob pričetku konservatorsko-restavratorskih del v slabem stanju. Barvna plast je bila skupaj z originalnim nosilcem popolnoma razpokana, kosi barvne plasti in nosilca so se mestoma nagrmadili v dva nivoja, kar je na poslikavi ustvarilo ostre prelome in razpoke, skozi katere je s hrbtne strani na lice prodrla malta, s katero je bil zapolnjen nosilec.
Zato smo se odločili za postopek, katerega cilj je bil predvsem konserviranje in celostna estetska prezentacija fragmenta, ki bo razstavljen v galerijski zbirki.
Najprej smo mehansko odstranili površinske nečistoče nato pa celotno površino očistili še z destilirano vodo. Z lica poslikave smo odstranili neprimerno pokitane površine in malto. Zapolnili in utrdili smo nosilec poslikave ter zakitali razpoke. Večje manjkajoče dele poslikave smo poenotili z dekorativnim ometom. Retuširanje barvne plasti oziroma barvno zapolnjevanje manjkajočih delov pa zaradi neenakomernega nivoja barvne plasti ni bilo izvedljivo.
Ob koncu posega smo očistili, zaščitili ter dekorativno tonirali tudi kovinski okvir, v katerega je ob snemanju freske fragment namestil Sternen.
Fragment stenske poslikave Pohoda in poklona Sv. treh kraljev z Vrzdenca pri Horjulu je zanimiv in pomemben tako z umetnostno-zgodovinskega vidika kot tudi z vidika zgodovine razvoja konservatorske in konservatorsko-restavratorske stroke. Skozi svojo dolgo in bogato zgodovino je doživel že vrsto sprememb, od nedavnega pa je del stalne zbirke Narodne galerije v Ljubljani.
